Ker proslavljajo stoletnico delovanja orkestra, bo na uvodnem večeru sezone v ospredju prav ta, glasbeniki pa bodo iz orkestrske jame stoipili na oder. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
Ker proslavljajo stoletnico delovanja orkestra, bo na uvodnem večeru sezone v ospredju prav ta, glasbeniki pa bodo iz orkestrske jame stoipili na oder. Foto: Darja Štravs Tisu/SNG Opera in balet Ljubljana
SNG Opera in balet Ljubljana
Poslopje današnje Opere v Ljubljani je bolo zgrajeno leta 1892, na prelomu iz 19. v 20. stoletje pa sta tam delovali nemško in slovensko Deželno gledališče z dramskim in opernim ansamblom. Foto: BoBo
Opera
SNG Opera in balet Ljubljana slavnostno vstop v novo sezono ob stoletnici delovanja. Foto: BoBo

Koncert bo popeljal od odlomkov iz Smetanove Prodane neveste, ki je bila pred sto leti prva operna predstava takrat prenovljenega Narodnega gledališča v Ljubljani, prek medigre iz opere Ksenija domačega skladatelja Viktorja Parme do odlomkov iz italijanske, nemške, francoske in slovanske operne tradicije. Za dirigentskim pultom se bodo izmenjevali Jaroslav Kyzlink, Aleksandar Spasić, Igor Švara in Loris Voltolini.

Iz orkestralne jame na oder
Ker proslavljajo stoletnico orkestra, bo v ospredju prav ta, pravi častni dirigent Švara. S tem namenom so izbrali samo eno pevsko točko, v kateri bo gostja sopranistka Rebeka Lokar. Na ta način se bo ljubljanski operni orkester, ki sezono preživi v orkestrski jami, predstavil na odru, pred občinstvo, preden se bo vrnil na svoje delovno mesto.

Zgodovina poslopja, v katerem deluje ljubljanska Opera, sega v leto 1892. Na prelomu iz 19. v 20. stoletje sta v njem delovali dve gledališči - nemško, ki se je leta 1911 preselilo v stavbo današnje SNG Drama Ljubljana, in slovensko Deželno gledališče z dramskim in opernim ansamblom. V slednjem so bili angažirani stalni dirigenti, solisti in zbor. Do leta 1908 so operne predstave spremljali kranjski godbeniki, po tem letu pa novoustanovljeni orkester, poimenovan Slovenska filharmonija.

Zamrtje po letu 1912
Zaradi političnih preigravanj je po letu 1912 sledila kriza, največjo škodo pa je zaradi nje imelo slovensko Deželno gledališče, ki je prešlo pod intendanco zagrebškega gledališča. Ljubljano so zapuščali najboljši pevci in dirigenti, posledično so razpustili Slovensko filharmonijo. Med prvo svetovno vojno gledališče ni delovalo, proti koncu vojne pa se je takratno Dramatično društvo začelo pripravljati na ponovno uprizarjanje dramskih in opernih predstav.

Slovenski oder je nato spet začel delovati v sezoni 1918/19, poleg dramskega in opernega pa je dobil še baletno gledališče. Največje zasluge za obnovo slovenskega gledališča je imel Fran Govekar. Dramsko gledališče se je sicer kmalu zatem, v začetku leta 1919, preselilo na svoj samostojni oder v stavbo današnje Drame.

Poklicni operni orkester je izvajal predvsem francoske in italijanske opere, poudarek pa je bil tudi na slovanskih in slovenskih opernih delih. Z ustanovitvijo profesionalnega baletnega ansambla istega leta pa je spremljal še baletne uprizoritve tako klasičnih kot tudi novejših baletnih del. Od takrat do danes so se v ljubljanski Operi zvrstili mnogi operni solisti, baletni plesalci in orkestrski glasbeniki, več ravnateljev in umetniških vodij.