Sinclair Lewis je na pobudo slavne novinarke in aktivistke za pravice žensk Dorothy Thompson napisal roman z naslovom To se pri nas ne more zgoditi (It Can't Happen Here). Foto: Seth Butler
Sinclair Lewis je na pobudo slavne novinarke in aktivistke za pravice žensk Dorothy Thompson napisal roman z naslovom To se pri nas ne more zgoditi (It Can't Happen Here). Foto: Seth Butler

Žagar je avtor številnih filmov, med drugim tudi o slovenski osamosvojitvi, letos pa bo verjetno dokončal dokumentarec o pisatelju Sinclairu Lewisu in njegovi soprogi Dorothy Thompson.

Thompsonovo so pregnali iz Nemčije zaradi kritik nacizma
Sinclair Lewis je na pobudo slavne novinarke in aktivistke za pravice žensk Dorothy Thompson napisal roman z naslovom To se pri nas ne more zgoditi (It Can't Happen Here). Thompsonovo so pregnali iz Nemčije zaradi kritik nacizma v času, ko so ameriški politiki in gospodarstveniki še vedno hvalili učinkovito obnovo Nemčije pod vodstvom Adolfa Hitlerja.

Roman opisuje izmišljenega predsednika ZDA, plutokrata in demagoga, ki s širjenjem strahu in sovraštva ter poudarjanjem domoljubja in tradicionalnih vrednot uvaja diktaturo s preganjanjem opozicije ter omejevanjem pravic manjšin in žensk. Žagarjev film, v katerem igrajo profesionalni igralci in ga sestavljajo arhivski in izvirni posnetki, opozarja, da se je nekaj podobnega že zgodilo v ZDA.

Žagar je avtor številnih filmov, med drugim tudi o slovenski osamosvojitvi, letos pa bo verjetno dokončal dokumentarec o pisatelju Sinclairu Lewisu in njegovi soprogi Dorothy Thompson. Foto: Seth Butler
Žagar je avtor številnih filmov, med drugim tudi o slovenski osamosvojitvi, letos pa bo verjetno dokončal dokumentarec o pisatelju Sinclairu Lewisu in njegovi soprogi Dorothy Thompson. Foto: Seth Butler

Film v neodvisni produkciji Long Shot Productions nosi naslov It Happened Here: Warnings to the West from Dorothy Thompson and Sinclair Lewis. Lokalni časopis iz Vermonta Mountain Times piše, da je Žagar za film zbral 50.000 dolarjev, potrebuje pa jih 535.000, ki jih bo zbral z donacijami posameznikov in organizacij oziroma skladov.

Žagar je bil od leta 2011 član predstavniškega doma v Vermontu, kjer je bil med vodilnimi pobudniki prizadevanj za legalizacijo marihuane v državi in glavni sponzor zakona za označevanje gensko predelane hrane.

Celovečerni dokumentarec Slovenska vojna za neodvisnost od Jugoslavije, ki ga je posnel leta 2001, je dobil nagrado Best Five College Filmmaker Award na festivalu neodvisnega filma Northampton leta 2003. Žagar pravi, da je pri tem dokumentarcu dobil pomembne izkušnje in znanje o ozemeljski avtonomiji in samoodločbi.

Teo Žagar je potomec Američanke in Slovenca, ki sta se srečala na srednji šoli v Bethesdi v Marylandu. Poročila sta se na Škotskem in tam študirala in živela pet let. Leta 1976 sta se preselila v Slovenijo, kjer se je rodil Teo.

Teo Žagar je potomec Američanke in Slovenca, ki sta se srečala na srednji šoli v Bethesdi v Marylandu. Foto: Seth Butler
Teo Žagar je potomec Američanke in Slovenca, ki sta se srečala na srednji šoli v Bethesdi v Marylandu. Foto: Seth Butler

Iz Marylanda v Vermont
Po ločitvi se je z mamo preselil v ZDA: najprej sta živela v Marylandu, kjer je njegova mama delala doktorat iz govora in patologije jezika, nato pa je dobila službo v Vermontu, kamor sta se preselila leta 1985.

Žagar v svoji biografiji pravi, da je bil njegov dedek po slovenski strani partizan, po vojni pa je postal minister za kmetijstvo v jugoslovanski vladi, čeprav Žagar piše, da v parlamentu. Dodaja, da je bil dedek direktor pri Svetovni banki v Washingtonu in veleposlanik Jugoslavije v Keniji.

Glede na opis gre za Zorana Žagarja, ki so ga Nemci aprila 1941 izgnali v Srbijo, kjer se je pridružil partizanom, po vojni pa je bil pomočnik ministra za kmetijstvo v slovenski vladi, od leta 1965 do 1969 pa namestnik izvršnega direktorja Svetovne banke in pozneje izvršni podpredsednik Mednarodne finančne korporacije v Londonu, pa še poslanec jugoslovanske zvezne skupščine in veleposlanik v Keniji od leta 1982 do leta 1986.