Greenaway se je v prvem filmu v ciklu Nizozemski mojstri z naslovom Nightwatching posvetil Rembrandtu, (1606-1669), čigar podoba nam je dobro poznana iz številnih izvrstnih avtoportretov, umetno svetlobo pa je prepričljivo slikal na najrazličnejših žanrih. Tudi Rembrandt van Rijn sodi med največje grafike v zgodovini umetnosti. Foto: La Biennale
Greenaway se je v prvem filmu v ciklu Nizozemski mojstri z naslovom Nightwatching posvetil Rembrandtu, (1606-1669), čigar podoba nam je dobro poznana iz številnih izvrstnih avtoportretov, umetno svetlobo pa je prepričljivo slikal na najrazličnejših žanrih. Tudi Rembrandt van Rijn sodi med največje grafike v zgodovini umetnosti. Foto: La Biennale
Hendrik Goltzius
Peter Greenaway si je za tokratni filmski projekt izbral delo nizozemskega grafika in slikarja Hendrika Goltziusa. Na sliki fotografiji Goltziusova grafika Ikarov padec. Foto: Wikipedia
Leonardo da Vinci
Greenawayeva videoinstalacija 'Leonardove zadnje večerje – vizija', v kateri je umetnik lani v New Yorku predstavil besedilo, na katerem je zasnovan prizor, in vpliv, ki ga je imelo delo. Foto: EPA

Britanski režiser, po izobrazbi sicer slikar, poznan pa zlasti po svojih filmsko-umetniških projektih, v katerih s pomočjo najsodobnejše računalniške tehnologije oživi mojstrovine starih mojstrov, je pretekli teden v hrvaški prestolnici začel snemati film, s katerim nadaljuje cikel Nizozemski mojstri (Dutch Masters). Prvi naslov v ciklu je leta 2007 pod naslovom Nočna straža (Nightwatching) posvetil Rembrandtu.

V vlogi Goltziusa, vodilnega grafika severnega manierizma oziroma zgodnjega baroka, ki je bil znan zlasti po svoji prefinjeni tehniki in zgoščenih, gostobesednih kompozicijah, je nizozemski igralec in pesnik Ramsey Nasr. Mojstrovo življenje in delo pomagajo režiserju oživeti še ameriški igralec F. Murray Abraham, francoska igralka Kate Moran in italijanski igralec Pipo Delbono, pa tudi hrvaški igralci Nada Abrus, Katja Zubčić, Goran Grgić, Enes Vejzović, Duško Valentić, Milan Pleština, Tvrtko Jurić, Vedran Živolić, Samir Vujičić in Goran Bogdan.
Ko je zaživelo 126 Veronesejevih figur
Režiser, ki ga gledalci poznajo predvsem po filmih Kuhar, lopov, njegova žena in ljubimec iz leta 1989, Risarjeva pogodba (1982), Arhitektov trebuh (1987) in Utapljanje po številkah (1988), si film predstavlja drugače kot večina režiserjev, ki po njegovo še vedno filme preveč opira na besedilo. Sam vidi v filmu priložnost za učenje vizualne pismenosti, obratno pa slikarska dela starih mojstrov predstavlja skozi možnosti, ki jih ima danes filmski umetnik. Pred dvema letoma je tako v Benetkah, na otoku San Giorgio Maggiore, v okviru likovnega bienala v svojem multimedijskem projektu v poseben dialog postavil množico figur na znameniti Veronesejevi Svatbi v Kani.

Mojstri umetne luči
Pri tem ga pritegnejo zlasti mojstri svetlobe, kakršni so baročni slikarji Caravaggio ter nič manjša velikana, na katera vplival tudi 'italijanski pretepač', Velazquez in Rembrandt. Peter Greenaway namreč vidi v teh mojstrih tiste, ki so skušali prvi upodobiti umetno luč in kot takšne prve filmske umetnike, saj je ravno manipulacija svetlobe eno izmed bistev filmske umetnosti.
Tudi pri najnovejšem filmu ki nastaja v produkciji nizozemske hiše Kasander Film, zagrebške MP produkcije, francoske produkcijske hiše CDP in britanske F&ME, sofinancer pa je tudi Hrvaški avdiovizualni center (HAVC), Greenaway ostaja v tistem za dramatično svetlobo čarobnem času zgodnjega baroka, torej času, ko se je 16. prevesilo v 17. stoletje.
Hendrik Goltzius je živel med letoma 1558 in 1617. Prav on je tisti, ki je s svojimi grafikami povečal slavo slik Bartholomeusa Sprangerja, in navsezadnje tudi lastnega dela. Ko je bil star 42 let, se je začel posvečati tudi slikarstvu, Greenaway pa gotovo ceni njegove t. i. chiaroscuro lesoreze.