Nürnberški procesi so potekali od novembra 1945 do oktobra 1946 proti obtožencem za vojne zločine, storjene v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, in sicer v štirih uradnih jezikih. Foto: EPA
Nürnberški procesi so potekali od novembra 1945 do oktobra 1946 proti obtožencem za vojne zločine, storjene v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, in sicer v štirih uradnih jezikih. Foto: EPA

Tudi "tolmačenje s pisno predlogo" ni bilo mogoče, saj so sojenja potekala ustno in pisnih predlog za vse, kar je bilo tam povedano, ni bilo na voljo. Za procese so tako prevzeli sistem tolmačenja podjetja IBM, ki so si ga prej ogledali v Pentagonu v ZDA in ga nato uspešno uporabili na sojenjih.

En proces, štirje jeziki
Pionirje simultanega tolmačenja na nürnberških procesih predstavljajo na Filozofski fakulteti Univerze v Mariboru, kjer so danes odprli gostujočo mednarodno razstavo z naslovom En proces, štirje jeziki. Ti procesi so bili pomemben mejnik v konferenčnem simultanem tolmačenju, saj se je tam ta tehnika prvič uporabljala v večjem obsegu. "Razstava je posvečena tolmačem – pionirjem konferenčnega simultanega tolmačenja, zaradi katerih je simultana tehnika postala vsakdanja praksa v vseh mednarodnih institucijah," je poudarila Aleksanda Nuč z oddelka za prevodoslovje.

Vselej aktualna problematika totalitarizmov
Na oddelku za prevodoslovje filozofske fakultete, ki je pobudnik njene postavitve v Mariboru, menijo, da bo razstava priložnost za osvetlitev enega prelomnih dogodkov v povojni evropski zgodovini in s tem priložnost za dodatno uveljavitev Univerze v Mariboru kot enega od humanističnih središč severovzhodne Slovenije, ki se zaveda vselej aktualne problematike totalitarizmov.

Nürnberški procesi so bili pomemben mejnik v konferenčnem simultanem tolmačenju, saj se je tam ta tehnika prvič uporabljala v večjem obsegu. Foto: EPA
Nürnberški procesi so bili pomemben mejnik v konferenčnem simultanem tolmačenju, saj se je tam ta tehnika prvič uporabljala v večjem obsegu. Foto: EPA

Gre za razstavo nemškega združenja Konferenzdolmetschen – Vergangenheit, Gegenwart, Zukunft, ki je v sodelovanju z mednarodnim združenjem konferenčnih tolmačev AIIC leta 2013 predstavilo javnosti manj znano, jezikovno plat nürnberških procesov. Ti so potekali od novembra 1945 do oktobra 1946 proti obtožencem za vojne zločine, storjene v nacistični Nemčiji med drugo svetovno vojno, in sicer v štirih uradnih jezikih.

V različnih državah in mednarodnih ustanovah
Razstava je v preteklih petih letih gostovala v različnih državah in mednarodnih ustanovah, na pobudo Združenja konferenčnih tolmačev Slovenije pa je septembra lani prišla tudi v Slovenijo.

Na razstavi na filozofski fakulteti, ki bo na ogled do konca marca, bo v besedi in sliki prikazanih 41 tolmačev in tolmačk, ki so sodelovali pri nürnberških procesih. Hkrati bodo na odprtju razstave v treh predavanjih predstavljeni zgodovinski, mednarodnopravni in tolmaško-jezikovni pomen procesov, je še pojasnila Aleksandra Nuč.

Konferenčno tolmačenje: šele po prvi svetovni vojni
Do leta 1920 se je konferenčno tolmačenje sicer izvajalo le v omejenem obsegu, saj je imel francoski jezik imel status diplomatskega jezika.

Prve večje potrebe po konferenčnem tolmačenju so se pojavile šele po prvi svetovni vojni, ko so kot zavezniške sile nastopile tudi ZDA in Velika Britanija, katerih predstavniki niso znali francoskega jezika.

Šola za tolmačenje v Ženevi
Z rojstvom mednarodnih organizacij, kot sta Društvo narodov in Mednarodna organizacija dela, je konferenčno tolmačenje zaživelo v polni meri. Z vedno večjim razmahom konferenc in sestankov na mednarodni in s tem tudi na večjezični ravni je bila leta 1941 rojena prva Šola za tolmačenje v Ženevi, kjer so se študenti urili predvsem v tehniki konsekutivnega tolmačenja.

Razstava o pionirjih simultanega tolmačenja