Vila Rafut oziroma Laščakova vila na Pristavi pri Novi Gorici je stavba v neoislamskem slogu. Leta 1909 jo je zgradil Anton Laščak, ki je bil na začetku 20. stoletja eden najbolj cenjenih arhitektov v Aleksandriji. V Egiptu je kot dvorni arhitekt načrtoval številne orientalske palače, ki jih skrbno varujejo, medtem ko vila Rafut že več kot desetletje propada. Foto: RTV Slovenija

Ob plačilu grobarine bi njegov grob sicer lahko ostal v Egiptu.

Poslovne priložnosti poiskal v Egiptu
Laščak, umetnik slovenskega rodu, se je leta 1856 rodil v italijanski Gorici, ki je takrat spadala v Avstrijsko cesarstvo. Po študiju arhitekture na Dunaju je poslovne priložnosti poiskal v Egiptu in po zaslugi svojih arhitekturnih presežkov kmalu pridobil sloves velikega umetnika.

Po Laščakovih načrtih so, denimo, leta 1911 na grobu leto dni pred tem umrlega egiptovskega premierja Butrosa Galija, sicer dedka Butrosa Butrosa Galija, nekdanjega generalnega sekretarja OZN-a, zgradili cerkev sv. Petra in Pavla v Kairu, ki je bila 11. decembra prizorišče terorističnega napada. Ta koptska pravoslavna cerkev je dolga 28 metrov in široka 17 metrov ter ima dva zvonika.

Vila Rafut: ministrstvo je za hiter prenos lastništva na novogoriško občino

Takratni egiptovski podkralj mu je podelil celo plemiški naziv beg, Aleksandrijo in Kairo pa še danes krasijo njegove velike stvaritve. Umrl je leta 1946 v Kairu, kjer je tudi pokopan.

Eden najvidnejših primerov gradnje neoislamskega sloga
Pečat je Laščak pustil tudi na Goriškem. Na pobočju Kostanjevice pri Novi Gorici je postavil edinstveno vilo Rafut, zgrajeno v neoislamskem slogu. Gre za edini tovrsten objekt v Sloveniji, tudi zunaj slovenskih meja prepoznan kot eden najvidnejših in najlepših primerov gradnje neoislamskega sloga.

Anton Laščak, umetnik slovenskega rodu, se je leta 1856 rodil v Gorici, ki je takrat sodila v Avstrijsko cesarstvo. Foto: Wikipedia

Poslanec v državnem zboru Matjaž Nemec je prepričan, da bi morala Slovenija prepoznati Laščaka kot enega največjih arhitektov slovenskega rodu v prejšnjem stoletju. Zato je na zunanje ministrstvo naslovil vprašanje v zvezi s tem. Sprašuje, kakšni so načrti in predvidene dejavnosti ministrstva pri uveljavljanju interesa Slovenije glede prepoznave kulturne in širše narodove dediščine rojakov, ki so delovali zunaj slovenskih meja, konkretno glede Antona Laščaka in namer, da se njegovi posmrtni ostanki prenesejo v italijansko Gorico.

Laščak je želel biti pokopan v Egiptu
Nemec od ministrstva v kratkem pričakuje pozitiven odgovor, ki bi prinesel dolgoročno rešitev. Država, ki se doslej s tem vprašanjem še ni ukvarjala, je po neuradnih informacijah pripravljena dolgoročno pokriti sicer majhne stroške najema grobnega prostora v Kairu, kjer sta pokopana Laščak in njegov sin. S tem bi zagotovili, da bi ostal pokopan tam, kjer je Laščak tudi sam želel.

Nemec je sicer podal tudi poslansko pobudo, da zunanje ministrstvo sprejme in izvede vse ukrepe, potrebne za ohranjanje dediščine aleksandrink v Egiptu, "začenši s finančno podprto namero o ohranjanju in vzdrževanju spominskih plošč našim rojakom in rojakinjam, pokopanih na pokopališčih Kaira in Aleksandrije".