Matija Stepišnik. Foto: BoBo

Protestniki v Parizu, Budimpešti in Beogradu, ki že nekaj tednov predstavljajo pritisk na vladajoče, dodajo še elementarno željo: politika različnih ideoloških predznakov, ki jo druži vztrajanje v kurzu neoliberalizma, naj omogoči človeka vredno življenje.

To postaja ob 10-letnici krize po padcu banke Lehman spet vse dražje, krčijo se državljanske svoboščine in socialna država. Sliko zaokroža napoved nemškega finančnega ministra Scholza, da se obdobje obilja končuje in da se tudi v Nemčiji veča potencial pojava rumenih jopičev.

Šarčeva vlada je v uvodu mandata pogasila socialne napetosti, predvsem v odnosu do javnega sektorja. Ob aktualnem političnem kontekstu v EU-ju je zato varljivo tiho zadovoljstvo pomembnega dela javnosti. Morda je pretiravanje, da je nova kriza za vogalom, a bistveno je, da od nove vlade zahtevamo bistveno več kot delitev tega, kar je trenutno v blagajni. Zato je l. 2019 za Marjana Šarca predvsem leto, ko se bo moral profilirati onkraj poskusov, da kot "nekdanji ministrant, ki pozna partizanske pesmi", nagovori najširši del volilnega telesa. Vzpostaviti se bo moral kot politik, ki zmore nasloviti realne izzive, kot so proračun, davčno prestrukturiranje in zdravstvena reforma.

Prihaja torej čas realpolitike, pri čemer Šarec vlada v eri drsenja politike v skrajnosti in sovražnosti ob upočasnjevanju gospodarstev, trgovinskih vojnah in drugih geopolitičnih žariščih. Nacionalisti in populisti se skrivajo za svobodo govora, v resnici pa s "fake news" produkcijo ustvarjajo vzdušje vojne in strahu. Izkoriščajo, da sredinska politika kljub drugačnim zavezam po krizi ni zmogla temeljnih družbenih sprememb v smeri večje pravičnosti, krepitve pravne države in institucij demokracije, odgovornejšega kapitalizma in zanesljivega, učinkovitega javnega servisa.

In tukaj je zanka tudi za Šarca. Če bodo reforme, ki čakajo vlado, šle predvsem v smer interesov centrov moči, tudi v Sloveniji ni izključiti socialnih nemirov. V tem smislu prihaja test Šarčeve premierske kompetence kmalu, a tudi nadzor sposobnosti slovenske politike, da se o strukturnih spremembah dogovori v širšem družbenem dialogu. In to preden nas udari kriza. In preden bo račun spet izstavljen ljudem.