Popravku navzgor navkljub je bil lanski primanjkljaj v proračunu precej nižji od tistega v letu 2015, ki je po revidiranih podatkih dosegel 1,13 milijarde evrov oz. 2,9 odstotka BDP-ja.

Stanje javnega dolga sicer ob koncu 2016 tudi po reviziji ostaja nespremenjeno pri 31,68 milijarde evrov ali 79,7 odstotka BDP-ja. Za letos na statističnem uradu v sodelovanju z Banko Slovenije in ministrstvom za finance napovedujejo javnofinančni primanjkljaj za 337 milijonov evrov ali 0,8 odstotka BDP-ja, javni dolg pa naj bi se ustavil pri 32,05 milijarde evrov oz. 77 odstotkov BDP-ja.

Ministrstvo za finance je sicer sprva pričakovalo, da bo primanjkljaj lani upadel na 2,2 odstotka BDP-ja, a je zaradi ugodnih gospodarskih gibanj že pred objavo prve ocene napovedalo, da bo upadel pod dva odstotka BDP-ja.

Vrednost primanjkljaja za obdobje od 2013 do 2016 se je po pojasnilih statistikov zvišala predvsem zaradi vključitve popravka za stroške obresti, povezanega z vplivom poslov valutne zamenjave v letih 2012, 2013 in 2014 oz. s knjiženjem stroškov obresti, ki izhajajo iz dolarskih obveznic.

Pritiski trgov in valutne zamenjave
Slovenija je ob pritisku trgov nanjo izdajala obveznice v dolarjih, tako da je bil konec leta 2014 skupni obseg izdanih dolarskih obveznic 9,25 milijarde dolarjev. Ker je bila zaradi izdaj obveznic v dolarjih izpostavljena valutnim tveganjem, je Slovenija sklenila posle valutne zamenjave. S temi posli so bili tokovi v dolarjih pretvorjeni v evre po dogovorjenem fiksnem tečaju in dogovorjeni obrestni meri.

V skladu z evropsko metodologijo morajo biti stroški obresti v računih države knjiženi tako, da se upošteva tekoči tečaj med evrom in dolarjem na dan plačila obresti, in ne fiksni tečaj, sklenjen s posli valutne zamenjave. Spremembe v tekočem tečaju so bile največje v letih 2015 in 2016, zato je bil tudi vpliv revizije na vrednost primanjkljaja zaradi teh sprememb takrat največji.

Učinek na povečanje primanjkljaja v letu 2015 je bil pri 126 milijonih evrov, v letu 2016 pa pri 92 milijonih evrov. Vpliv drugih popravkov na revizijo primanjkljaja v omenjenem obdobju je bil manjši.
Posli valutnih zamenjav bodo imeli vpliv na višino obresti, dokler obveznice v dolarjih ne zapadejo, pri čemer pa na ministrstvu za finance z zamenjavami dolarskih obveznic v evrske v zadnjih mesecih zmanjšujejo izpostavljenost do dolga, denominiranega v dolarjih.